CATL jutri predstavlja popolnoma novo baterijo, ki namesto litija uporablja natrij. Zanimiv koncept, trenutno ima še nizko gostoto, ampak obljublja zelo dobro cenovno konkurenčnost:
Estimated SIB costs per kWh
Small-scale production (MWh levels): 500 yuan (65 euros) per kWh
Large-scale production (GWh levels): 200-300 yuan (26-39 euros) per kWh
Imagine a SIB that has 70 kWh, weighs 389 kg and costs 1.820 euros. It would allow to build electric cars much cheaper than their ICE (Internal Combustion Engine) counterparts.
rgornik napisal/-a: ↑28 Jul 2021, 18:11
Poleg silicija izgleda natrij kot zelo obetujoča zamenjava za litij.
En popravek moram tu naredit: silicij bo zamenjal konec leta pri prvih baterijah grafit v anodi. Litij pa bi bil v naslednjih letih lahko zamenjan z natrijem, aluminij-zrak in cink-zrak tehnologijo.
To teorijo poslušam že 10 let, v praksi je pa tako, da je silicij nekje na 5% grafitne anode, pa še to v zelo zelo redkih primerih. Večina celic za EV je še vedno 100% grafitna anoda.
Treba je vedeti da če s trenutno tehnologijo narediš masovno proizvodnjo zelo težko kaj drugega drastično drugačnega konkurira. Spremembe bodo v postopne na materialih, ki gredo v trenutno postavljene linije in se z njimi dela isto kot s trenutnimi materiali. Tam do 30% silicija v anodi je še smiselno iti, več ne prinese kakšnega občutnega benefita, prinese pa kup problemov.
Treba je vedeti da vsaka spremeba zahteva dolgotrajno testiranje, ki lahko traja tudi leta.
Kako to misliš da je LFP šla hitro v masovno proizvodnjo, Google pravi, da smo LFP baterije iznašli leta 1996. Trajalo je vsaj 15 let da so bile prve tiste Kokam celice ali kaj so že bile na voljo za prve DIY projekte.
Gasper napisal/-a: ↑06 Apr 2023, 07:58
Kako to misliš da je LFP šla hitro v masovno proizvodnjo, Google pravi, da smo LFP baterije iznašli leta 1996. Trajalo je vsaj 15 let da so bile prve tiste Kokam celice ali kaj so že bile na voljo za prve DIY projekte.
Iz Wikipedije:
History
Sodium-ion battery development took place in the 1970s and early 1980s. However, by the 1990s, lithium-ion batteries had more demonstrated commercial promise, causing interest in sodium-ion batteries to decline. In the early 2010s, sodium-ion batteries experienced a resurgence, driven largely by the increasing cost of lithium-ion battery raw materials.
Novosti o katerih se mi na forumih pogovarjamo, so skoraj vedneo starejše od večine nas.
Stari Egipčani so že znali delat baterije. Ampak verjetno so jih iznašli po metodi uzaludnih pokušaja.
Sedaj se je pa zadnja leta res začelo konkretno vlagati v to tehnologijo in komercializacijo le te.
Treba je pa računat, da vseeno rabi kar nekaj časa, da nekaj iz labosa pride v serijsko proizvodnjo, pa da še postane zrelo, tako glede cene, kot glede zanesljivosti, varnosti in uporabnosti.
Kitajci so pa žal znani, da radi uberejo malo krajše poti. Tam te ustrelijo, ker si kaj zinil proti partiji, če pa si s slabo baterijo zakuril stanovanjski blok s 1000 ljudmi, pa prođe.
Ko je že debata o baterijah, kaj se je pa zgodilo z gorivnimi celicami? V 90ih so govorili, kako je to rešitev problema baterij pa da bomo že naslednjo generacijo prenosnikov 'tankali', potem je pa vse potihnilo. Se je sploh kaj uporabnega izcimilo iz tega?
mukwai napisal/-a: ↑06 Apr 2023, 13:19
Ko je že debata o baterijah, kaj se je pa zgodilo z gorivnimi celicami? V 90ih so govorili, kako je to rešitev problema baterij pa da bomo že naslednjo generacijo prenosnikov 'tankali', potem je pa vse potihnilo. Se je sploh kaj uporabnega izcimilo iz tega?
Kolikor mi je znano, je še vedno največja težava hramba vodika, glede na to, da je to najmanjši atom in posledično uhaja skozi stene posode. Pa tudi pri proizvodnji vodika ni vse rožnato. Pri elektrolizi je slab izkoristek, če vodik pridelajo iz nafte, se pa problem onesnaževanja seli samo drugam. Gorivne celice so še najmanjši problem.
Andy
FV 9 kw, ioniq 38, kmalu tudi deye z 10kwh hranilnik
V startu je problem ekonomsko upravičena in hkrati ekološka proizvodnja.
Sploh še ne pridemo do problema hrambe, ki je next step.
Ko pa tudi to rešimo, je pa še en step, izkoristek gorivne celice.
Po domače povedano: baterije se trenutno nekajkrat hitrejše razvijajo kot infrastruktura in rešitve okrog gorivnih celic
Tezava vodika je večplastna. Prvic, energijski izkoristek od proizvodnje do prevozenega kilometra je precej beden (na ravni ICEjov). Potem je treba vraga tudi transporitrat, shranit. Vodikov avto rabi precej trpezne tanke, da lahko drzi.
Gorivna celica ima precej dragih kovin, kot recimo kaksn katalizator. Pa tudi večna ni.
Vodika ima tudi izjemno bedno energijsko gostoto po volumnu (nekje 6-7x nizjo od bencina). To je tudi razlog, da na vodiku osnovan ICE nebo nikol thing, ker bi rabu enostavno prevelik volumen za uporabn doseg.
Pa seveda cena taksnega avtomobila; ker v resnic imas EV z malo baterijo in kompleksnim sistemom pretvarjanja vodika v elektriko. Ergo stvar nemore bit nikol zares pocen.
Infrastruktura je tut cel chicken-egg problem.
Pa seveda final nail in the coffin; prevozen kilometer na vodik bo vedno drazji kot na elektriko zaradi zgoraj navedenih razlogov.
Tko da osebni avtomobili na vodik so DOA. Pa so lahko japončki se tako glasni. V resnic nimajo nobene prednosti, katero z razvojom baterij nebi mogl EVji v prihodnosti prekosit. Tudi charge rate, ki je vedno v minus EVjom, se da resit. Ker tudi vodikov avto se ne natanka instatno.
Pomagajte širiti električno prihodnost! Všečkajte in delite EVSVET.eu
