Tole je direktno skopirano iz Financ, upam, da nas ne bodo "napadli" zaradi tega, ampak se mi zdi izrednega pomena za razumevanje tematike. Članek sicer iz aprila, govori o subvencijah premogu, realnem finančnem stanju in razblinja določene zablode stare energetike
Tina Seršen in Blaž Košorok z ministrstva za infrastrukturo in generalni direktor HSE Viktor Vračar so na seji sveta mestne občine Velenje »nalili čistega vina«, kot se je izrazila Tina Seršen. Ker so njihovi nastopi vključevali dolgo vrsto informacij, jih povzemamo v »telegrafskem slogu«.
Generalni direktor HSE Viktor Vračar:
● V letih od 2016 do 2019 so v TEŠ obvladovali stroške za ogljične kupone, vendar TEŠ in Premogovnik Velenje tudi v teh letih nista mogla ustvariti dovolj prostega denarnega toka za poplačilo obveznosti.
● Za TEŠ 6 bo treba letos plačati okoli 60 milijonov evrov stroškov financiranja poroštev.
● Finančna obremenitev TEŠ in Premogovnika Velenje zaradi ogljičnih kuponov je začela hitro rasti leta 2020.
● EBITDA je bil lani pozitiven, znašal je 18 milijonov. Vendar pa so lani uporabili kupone, kupljene v letih 2018 in 2019 za povprečno ceno manj kot 20 evrov.
● Leta 2018 so v podlagah za nacionalni energetski in podnebni načrt predvidevali, da bo leta 2035 cena kuponov 43 evrov, vendar je toliko že zdaj. »Preskočili smo 15 let,« je povedal Vračar.
● Letos se zato približujejo sto milijonom evrov stroškom za kupone, v prihodnjih letih bo strošek še precej višji.
● Korelacija cene ogljičnih kuponov in električne energije na madžarski borzi je bila od leta 2018 približno 0,8, v zadnjih mesecih pa je ob hitri rasti cen kuponov upadla na 0,6.
● Razlika med prodajno ceno elektrike in ceno ogljičnih kuponov se zato zmanjšuje.
● Terminska cena megavatne ure z dobavo eno leto na madžarski borzi je okoli 60 evrov. Če bo tudi cena kupona znašala 60 evrov, za TEŠ in Premogovnik Velenje stanje ne bo vzdržno.
● Kako to rešujejo v svetu? Globalno od letos proizvajajo električno energijo v 6.603 blokih moči nad 20 megavatov. V rdečih številkah deluje 46 odstotkov elektrarn. V EU je letos devet od desetih premogovnih elektrarn v rdečih številkah.
● Tudi v drugih državah ne zapirajo takih elektrarn takoj, ker ni tehnologije, ki bi jih lahko hitro in cenovno ugodno nadomestila. Države pomagajo elektrarnam z več metodami:
a) mehanizem za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti za sistemske rezerve oziroma CRM, Capacity Remuneration Mechanism,
b) dogovor za izjemo o brezplačnih emisijskih kuponih,
c) uvrstitev v modernizacijski sklad EU, v katerega so uvrščene nekatere države, in
d) druge oblike podpor, ki urejajo poslovanje med postopnim zapiranjem rudnikov.
● Mehanizem CRM so vpeljali oziroma ga vpeljujejo v 13 državah članicah. Prek njega dodelijo 3,9 milijarde evrov na leto, od tega dobijo devet odstotkov premogovniki in elektrarne na fosilna goriva, večina sredstev pa je namenjena sistemskim rezervam.
● Na ministrstvu za infrastrukturo so dali pobudo za ustanovitev medresorske skupine. V njej bodo tudi predstavniki ministrstva za finance in SDH, ki bodo obravnavali predlog za CRM.
● Predlog bo treba predložiti evropski komisiji, ki ga bo morala odobriti, kar pa ni samoumevno.
● Z mehanizmom bi lahko pomagali deloma zagotoviti finančno vzdržnost, vendar samo do leta 2025, pozneje pa bodo taki mehanizmi dovoljeni samo za elektrarne, ki ne presegajo 500 gramov izpustov na kilovatno uro. Izpust TEŠ 6 je okoli 900 gramov.
● V vseh državah članicah, kjer je delež fosilnih goriv pri proizvodnji elektrike večji od 20 odstotkov, uporabljajo vsaj eno od naštetih metod podpor, na Poljskem pa vse štiri.
● Finančno stanje v TEŠ in Premogovniku Velenje bo prihodnje leto takšno, da bo letnica zapiranja postala drugotnega pomena.
Vodja sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen:
● S sklepom o znižanju izpustov za 55 odstotkov do leta 2030 je nakazana pot, kaj se bo dogajalo v sektorju trgovanja z izpusti ETS, v katerem je tudi TEŠ. V dokumentih evropske komisije je razpon med znižanjem v ETS od 66 do 69 odstotkov, znižanje pa je treba doseči do leta 2030. Končni cilj bo določen z zakonodajo, ki jo bodo države članice dobile v obravnavo junija.
● Takšen razpon v ETS je zelo ambiciozen in je vplival na določitev ciljev v predlogu strategije za opustitev šaleškega premoga.
● V EU so se dogovorili za podnebni zakon, ki bo s kvalificirano večino (in ne s soglasjem!) določil vmesne cilje na ravni EU med letoma 2030 in 2040.
● »Skoraj gotovo nas čaka cilj popolnega razogljičenja energetike do leta 2040,« je napovedala Tina Seršen. »Na to moramo biti pripravljeni in to moramo vzeti v zakup.«
● »Vsi, ki sodelujemo v evropskih zakonodajnih procesih, vemo, da energetika ima odgovore. Kmetijstvo in promet pa jih še nimata. Energetika bo zato povedla dogajanje in se prva razogljičila.«
● O ceni kupona: ko so TEŠ 6 načrtovali, je bila za leto 2021 predvidena cena ogljičnega kupona 8,1 evra, za leto 2030 pa 27,1 evra. Zdaj se cena vrti okoli 43 evrov, pri Bloombergu so za leto 2030 napovedali ceno sto evrov.
● Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) TEŠ je letos negativen. »To vemo danes, še lani poleti tega nismo vedeli. To dejstvo mora vplivati na končno politično odločitev o letnici opustitve premoga.«
● Za strategijo opustitve premoga so opravili celovito presojo vplivov na okolje. Vse tri predlagane scenarije opustitve premoga je bilo treba ovrednotiti z novimi (decembra sprejetimi) podnebnimi cilji EU. Scenarija 2038 in 2042 sta po tem ovrednotenju sprejemljiva samo pogojno, in sicer z omejevanjem proizvodnje.
● V postopku celovite presoje vplivov na okolje sodelujejo tudi stranski udeleženci, nevladne organizacije, ki zahtevajo izločitev scenarijev opustitve 2038 in 2042 kot nesprejemljivih, ker »je omejitveni ukrep omejevanja proizvodnje nesprejemljiv«.
● Samo še pet držav članic EU načrtuje rabo premoga po letu 2030, od teh samo Poljska tudi po letu 2040, vendar le manjši del, in še to bo morda revidirala, ko bo EU postavila nove cilje.
● Samo še v petih državah članicah niso sprejeli odločitve o opustitvi premoga. Ena od njih je Slovenija.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok:
● ELES ima dovolj termičnih zmogljivosti, tudi če izpade TEŠ. Kaj pa ob suši, visokih temperaturah? Na takšna vprašanja bosta odgovorila prenovljeni nacionalni in energetski načrt ter energetski koncept Slovenije. Odgovoriti bosta morala tudi na vprašanja, kaj bo s podaljšanjem življenjske dobe jedrske elektrarne, kaj bo z drugim blokom in kaj z razpršenimi viri.
● V prihodnje ne bo velikega centralnega vira električne energije, kot je zdaj.
.
Pomagajte širiti električno prihodnost! Všečkajte in delite EVSVET.eu