
Trenutno stanje javnih polnilnic
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Pri meni kaže ceno 0,29 €/kWh za registriranega uporabnika aplikacije OneCharge.
Na ponedeljkovem računu je obračunan DDV 9,5 %, toda MPC je nespremenjena (0,29 €/kWh). Pač za Petrol več ostane, kar država manj pobere.
Na ponedeljkovem računu je obračunan DDV 9,5 %, toda MPC je nespremenjena (0,29 €/kWh). Pač za Petrol več ostane, kar država manj pobere.
Zadnjič spremenil SimonZed, dne 24 Nov 2022, 14:33, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Vlada je pred meseci že znižala DDV za energente in se od takrat obračunava po 9,5 in ne 22%. Mislim, da to spada med začasne ukrepe za 1 leto, naj me popravi kdo, če je morda manj kot leto?!
Tisti ki polnjenje obračunavajo po kWh lahko obračunajo 9,5% DDV, tisti, ki ga obračunavajo po času ali po seji pa je še vedno 22% DDV.
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Petrol je znižanje DDV prelil sebi v korist. Glej moje dopolnjeno sporočilo zgoraj.FV-EV napisal/-a: ↑24 Nov 2022, 14:33Vlada je pred meseci že znižala DDV za energente in se od takrat obračunava po 9,5 in ne 22%. Mislim, da to spada med začasne ukrepe za 1 leto, naj me popravi kdo, če je morda manj kot leto?!
Tisti ki polnjenje obračunavajo po kWh lahko obračunajo 9,5% DDV, tisti, ki ga obračunavajo po času ali po seji pa je še vedno 22% DDV.
Razen, če sem kaj zamešal? A ni bilo 0,29€/kWh že prej? In 0,25€/kWh pri GNE (+štartnina).
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
To pa ne vem, ker ne polnim skorajda nikjer drugje kot le doma. Lahko da so hkrati s tem povišali svoje cene ali pa so to naredili prej ali kasneje....Glede na cene na borzah je še poceniSimonZed napisal/-a: ↑24 Nov 2022, 14:34Petrol je znižanje DDV prelil sebi v korist. Glej moje dopolnjeno sporočilo zgoraj.FV-EV napisal/-a: ↑24 Nov 2022, 14:33Vlada je pred meseci že znižala DDV za energente in se od takrat obračunava po 9,5 in ne 22%. Mislim, da to spada med začasne ukrepe za 1 leto, naj me popravi kdo, če je morda manj kot leto?!
Tisti ki polnjenje obračunavajo po kWh lahko obračunajo 9,5% DDV, tisti, ki ga obračunavajo po času ali po seji pa je še vedno 22% DDV.
Razen, če sem kaj zamešal? A ni bilo 0,29€/kWh že prej? In 0,25€/kWh pri GNE (+štartnina).

Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Petrol je spremenil cene 1.7.2022, vlada pa je znižala stopnjo DDV za električno energijo v času od 1.9.2022 do 31.5.2023.
Zadnjič spremenil McDuck, dne 24 Nov 2022, 14:42, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
In, ali se sprememba DDV pozna na MPC ali ne? Je bila cena za registrirane že julija 0,29 € in je enaka še zdaj (po znižanju DDV) ali je bila julija višja?
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Ne.
Ker na Petrol spletni strani piše, da vse cene so v EUR in vključujejo DDV.
Ampak ne piše pa koliko stopnjo DDV cene polnjenja vsebujejo.
Tako, da so pač na eleganten način naredili še eno podražitev.
Ker na Petrol spletni strani piše, da vse cene so v EUR in vključujejo DDV.
Ampak ne piše pa koliko stopnjo DDV cene polnjenja vsebujejo.
Tako, da so pač na eleganten način naredili še eno podražitev.
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Drži. Sedaj jim ostane več. Sem šel gledat cenik, kjer je cena 29 c z ddv. Sem bil siguren prej, da je 29 c brez ddv. Bilo bi pošteno od njih, da ali znižajo ceno za razliko v ddv, ali da objavijo nov cenik. Pa da ne bo kdo zopet padal okrog zaradi te malenkosti. Gre se za poštenje, ki bi jo morali izkazovati tudi veliki, kot je Petrol, ne samo mi mali. Nas stisnejo za vsak cent. Probi bit fursu kj dolžan. Te ožamejo ko limono.
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Saj nobeno omrežje polnilnic v Sloveniji ni spremenilo cenik glede na znižano stopnjo DDV.
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Sem tudi sam opazil ko sem zadnjič polnil ampak sem pozabil omenit. Ja zvišali so ceno na podlagi manjšega DDV-ja.
Zadnji račun(nov):
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3836 EUR/kWh 3.3000 9.5%
Račun oktobra:
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3443 EUR/kWh 22.0%
Starejši račun(maj):
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3115 EUR/kWh 22.0%
Zadnji račun(nov):
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3836 EUR/kWh 3.3000 9.5%
Račun oktobra:
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3443 EUR/kWh 22.0%
Starejši račun(maj):
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3115 EUR/kWh 22.0%
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Trgovec kot trgovec, izkoristi vsako priliko za dodaten zaslužek... Namesto v proračun, v žep.DeCoRawr napisal/-a: ↑24 Nov 2022, 14:57 Sem tudi sam opazil ko sem zadnjič polnil ampak sem pozabil omenit. Ja zvišali so ceno na podlagi manjšega DDV-ja.
Zadnji račun(nov):
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3836 EUR/kWh 3.3000 9.5%
Račun oktobra:
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3443 EUR/kWh 22.0%
Starejši račun(maj):
Polni in plačaj - hitro
polnjenje - znani uporabniki
Cena porabljene energije 0.3115 EUR/kWh 22.0%
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Teh kolen bo tudi zmanjkalo. Vseeno je Petrol v državni lasti, nekaj pa le bo

Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
a ni ta znižan DDV samo za gospodinjstva? za pravne osebe itak ne bi imelo smisla, ker se jim ddv "obračunava" ?
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
SIOL, 25.11.2022
https://siol.net/avtomoto/zgodbe/se-ze- ... zaj-593169
NA ELEKTRIKO: IZ LJUBLJANE V MARIBOR IN NAZAJ
Presenečenje? 300 kilometrov resnice do Maribora in nazaj.
Pred desetimi leti z električnim avtomobilom nismo prevozili poti iz Maribora v Ljubljano, pred šestimi leti smo za pot na Štajersko trikrat polnili, leta 2022 je ob vrnitvi v prestolnico v bateriji ostala še tretjina energije. Na avtocestnih hitrih polnilnicah je letos velik porast uporabnikov, v povprečju vsak med njimi pridobi od 50 do 80 kilometrov dosega.
Pred šestimi leti vožnja z električnim avtomobilom med Ljubljano in Mariborom še ni bila samoumevna. Takrat sta Petrol in SODO ob slovenskih avtocestah postavila mrežo 26 hitrih polnilnic DC, toda avtomobili so imeli še bistveno manjše baterije kot danes in tudi sicer so bili tehnološko še precej manj razviti, kot so v letu 2022.
Septembra leta 2016 sem z zoejem prevozil 306 kilometrov dolgo pot iz Ljubljane v Maribor in nazaj. Porabil sem 41 kilovatnih ur (kWh) elektrike, povprečna poraba pa je bila na sončen jesenski dan 16,8 kWh na sto prevoženih kilometrov. Med potjo sem potreboval tri krajše postanke za polnjenje, saj je imel takratni zoe zmogljivost baterije komaj 22 kWh.
Že to pa je bilo za standarde v letu 2016 sprejemljivo, saj smo imeli v uredništvu še žive spomine na prvi test električnega avtomobila sploh: leta 2012 smo se poskušali iz Maribora v Ljubljano pripeljati z majhnim peugeotom iOnom. Med skrajno varčno in počasno vožnjo so nas prehitevali tovornjaki in počasni vzhodnoevropski kombiji, nekateri so nas zaradi počasnosti z gestami celo podili z avtoceste. Pri Domžalah smo morali po prevoženih 108 kilometrih vožnjo predčasno prekiniti.
Deset let za skoraj nepojmljiv tehnološki preskok
Deset let pozneje je tehnologija na bistveno višji ravni. Električni avtomobili niso več tabu, postali so večji, zanesljivejši in predvsem imajo zaradi večjih baterij ter boljšega energijskega izkupička mnogo večje dosege. Število hitrih polnilnic ob štajerski avtocesti je približno enako kot leta 2016. Na počivališču Tepanje je na voljo tudi že ultra zmogljiva polnilnica za moči prek 100 kilovatov, prav tako je tam tudi več priključnih mest. Prav na tem mestu sta Petrol in Sodo nekoč tudi postavila prvo avtocestno hitro polnilnico DC.
Ob vrnitvi v Ljubljani v bateriji še tretjina energije
Šest let pozneje smo vožnjo med Ljubljano in Mariborom ponovili. V ospredju je bil volkswagen ID.5, ki kot tretji model družine ID z modularne platforme MEB tudi izkorišča nekaj znanja svojih obeh predhodnikov in nadgrajuje celovito izkušnjo. Pri polni bateriji je doseg v Ljubljani kazal 395 kilometrov. Pri Lukovici je upadel na 360 kilometrov, pri Celju je imela baterija še 82 odstotkov energije. To bi pri porabi 18,4 kilovatne ure zadoščalo še za 327 kilometrov dosega. Pri Tepanju je bila baterija še 76-odstotno napolnjena, ob prihodu v Maribor pa je bilo po 143 kilometrih v bateriji še 68 odstotkov energije. Ocenjeni doseg je še vedno znašal spoštljivih 271 kilometrov.
In vse tako nazaj do Ljubljane. Ob vrnitvi je bilo v bateriji še 33 odstotkov energije, ocenjeni preostali doseg pa je znašal še 134 kilometrov. Vožnjo smo opravili pri avtocestni hitrosti do 120 kilometrov na uro, glede na preostalo energijo pa bi bilo mogoče brez postankov za polnjenje opraviti tudi ob hitrostih do 130 kilometrov na uro.
Treba je sicer poudariti, da ima ID.5 dokaj veliko baterijo z neto kapaciteto 77 kWh, a kljub temu je pozitivno presenetil z zgledno porabo. Mnogi električni avtomobili pa imajo vendarle nekoliko manjšo baterijo in zanje skok do Štajerske in nazaj brez polnjenja še ni samoumeven.
Kaj pa avtomobili z manjšim dosegom? Zadostuje že en krajši postanek.
Vsi električni avtomobili, še posebej pozimi, ne ponujajo dosega prek 300 kilometrov. Predvsem manjši avtomobili imajo okrog 250 kilometrov avtocestnega dosega. V primeru toyote bZ4X je bil potreben desetminutni postanek za polnjenje in z avtomobilom smo se iz Maribora brez večjih težav vseeno vrnili v Ljubljano. Podobno bo veljalo tudi za preostale manjše avtomobile. Zanimivo bo v prihodnje spremljati razvoj polnilne infrastrukture ob avtocestah. Kot nam je v pogovoru povedal vodja polnilne infrastrukture v Petrolu, število polnilnic marsikdaj že zdaj ne zadošča številu uporabnikov. Letošnja skokovita rast uporabe hitrih polnilnic to le še dokazuje.
Statistika uporabe hitrih avtocestnih polnilnic DC: letos velik porast polnjenj
Veliko pa pove tudi statistika uporabnikov družbe SODO. Lani so zabeležili 15 tisoč polnjenj, kar je bilo 26 odstotkov več kot leta 2019. Leta 2016, ko so mrežo hitrih polnilnic končali in smo opravili zgoraj omenjeni štajerski potep z zoejem, je bilo na letni ravni polnjenj le dobrih devet tisoč. Letos je bilo polnjenj že 21.488, in to do konca oktobra. Rast števila polnjenj je tako letos zelo izrazita. Temu primerna je bila uporaba energije, in sicer letos 281 tisoč kWh, lani v vsem letu 188 tisoč kWh.
Povprečno polnjenje ob avtocesti traja dobrih 20 minut
Polnilnice ob avtocesti so namenjene krajšim polnjenjem. V povprečju je letos uporabnik med polnjenjem pridobil 13 kWh elektrike, kar, odvisno od avtomobila, pomeni od 50 do približno 80 kilometrov dosega. V povprečju je vsak med njimi avtomobil polnil dobrih 20 minut.
Kot kažejo spodnji grafi, sta daleč najbolj priljubljeni polnilnici na počivališču Lukovica in Ravne pri Kozini. To sta tudi dve zelo izpostavljeni polnilnici na tranzicijskih poteh prek Slovenije.
https://siol.net/avtomoto/zgodbe/se-ze- ... zaj-593169
NA ELEKTRIKO: IZ LJUBLJANE V MARIBOR IN NAZAJ
Presenečenje? 300 kilometrov resnice do Maribora in nazaj.
Pred desetimi leti z električnim avtomobilom nismo prevozili poti iz Maribora v Ljubljano, pred šestimi leti smo za pot na Štajersko trikrat polnili, leta 2022 je ob vrnitvi v prestolnico v bateriji ostala še tretjina energije. Na avtocestnih hitrih polnilnicah je letos velik porast uporabnikov, v povprečju vsak med njimi pridobi od 50 do 80 kilometrov dosega.
Pred šestimi leti vožnja z električnim avtomobilom med Ljubljano in Mariborom še ni bila samoumevna. Takrat sta Petrol in SODO ob slovenskih avtocestah postavila mrežo 26 hitrih polnilnic DC, toda avtomobili so imeli še bistveno manjše baterije kot danes in tudi sicer so bili tehnološko še precej manj razviti, kot so v letu 2022.
Septembra leta 2016 sem z zoejem prevozil 306 kilometrov dolgo pot iz Ljubljane v Maribor in nazaj. Porabil sem 41 kilovatnih ur (kWh) elektrike, povprečna poraba pa je bila na sončen jesenski dan 16,8 kWh na sto prevoženih kilometrov. Med potjo sem potreboval tri krajše postanke za polnjenje, saj je imel takratni zoe zmogljivost baterije komaj 22 kWh.
Že to pa je bilo za standarde v letu 2016 sprejemljivo, saj smo imeli v uredništvu še žive spomine na prvi test električnega avtomobila sploh: leta 2012 smo se poskušali iz Maribora v Ljubljano pripeljati z majhnim peugeotom iOnom. Med skrajno varčno in počasno vožnjo so nas prehitevali tovornjaki in počasni vzhodnoevropski kombiji, nekateri so nas zaradi počasnosti z gestami celo podili z avtoceste. Pri Domžalah smo morali po prevoženih 108 kilometrih vožnjo predčasno prekiniti.
Deset let za skoraj nepojmljiv tehnološki preskok
Deset let pozneje je tehnologija na bistveno višji ravni. Električni avtomobili niso več tabu, postali so večji, zanesljivejši in predvsem imajo zaradi večjih baterij ter boljšega energijskega izkupička mnogo večje dosege. Število hitrih polnilnic ob štajerski avtocesti je približno enako kot leta 2016. Na počivališču Tepanje je na voljo tudi že ultra zmogljiva polnilnica za moči prek 100 kilovatov, prav tako je tam tudi več priključnih mest. Prav na tem mestu sta Petrol in Sodo nekoč tudi postavila prvo avtocestno hitro polnilnico DC.
Ob vrnitvi v Ljubljani v bateriji še tretjina energije
Šest let pozneje smo vožnjo med Ljubljano in Mariborom ponovili. V ospredju je bil volkswagen ID.5, ki kot tretji model družine ID z modularne platforme MEB tudi izkorišča nekaj znanja svojih obeh predhodnikov in nadgrajuje celovito izkušnjo. Pri polni bateriji je doseg v Ljubljani kazal 395 kilometrov. Pri Lukovici je upadel na 360 kilometrov, pri Celju je imela baterija še 82 odstotkov energije. To bi pri porabi 18,4 kilovatne ure zadoščalo še za 327 kilometrov dosega. Pri Tepanju je bila baterija še 76-odstotno napolnjena, ob prihodu v Maribor pa je bilo po 143 kilometrih v bateriji še 68 odstotkov energije. Ocenjeni doseg je še vedno znašal spoštljivih 271 kilometrov.
In vse tako nazaj do Ljubljane. Ob vrnitvi je bilo v bateriji še 33 odstotkov energije, ocenjeni preostali doseg pa je znašal še 134 kilometrov. Vožnjo smo opravili pri avtocestni hitrosti do 120 kilometrov na uro, glede na preostalo energijo pa bi bilo mogoče brez postankov za polnjenje opraviti tudi ob hitrostih do 130 kilometrov na uro.
Treba je sicer poudariti, da ima ID.5 dokaj veliko baterijo z neto kapaciteto 77 kWh, a kljub temu je pozitivno presenetil z zgledno porabo. Mnogi električni avtomobili pa imajo vendarle nekoliko manjšo baterijo in zanje skok do Štajerske in nazaj brez polnjenja še ni samoumeven.
Kaj pa avtomobili z manjšim dosegom? Zadostuje že en krajši postanek.
Vsi električni avtomobili, še posebej pozimi, ne ponujajo dosega prek 300 kilometrov. Predvsem manjši avtomobili imajo okrog 250 kilometrov avtocestnega dosega. V primeru toyote bZ4X je bil potreben desetminutni postanek za polnjenje in z avtomobilom smo se iz Maribora brez večjih težav vseeno vrnili v Ljubljano. Podobno bo veljalo tudi za preostale manjše avtomobile. Zanimivo bo v prihodnje spremljati razvoj polnilne infrastrukture ob avtocestah. Kot nam je v pogovoru povedal vodja polnilne infrastrukture v Petrolu, število polnilnic marsikdaj že zdaj ne zadošča številu uporabnikov. Letošnja skokovita rast uporabe hitrih polnilnic to le še dokazuje.
Statistika uporabe hitrih avtocestnih polnilnic DC: letos velik porast polnjenj
Veliko pa pove tudi statistika uporabnikov družbe SODO. Lani so zabeležili 15 tisoč polnjenj, kar je bilo 26 odstotkov več kot leta 2019. Leta 2016, ko so mrežo hitrih polnilnic končali in smo opravili zgoraj omenjeni štajerski potep z zoejem, je bilo na letni ravni polnjenj le dobrih devet tisoč. Letos je bilo polnjenj že 21.488, in to do konca oktobra. Rast števila polnjenj je tako letos zelo izrazita. Temu primerna je bila uporaba energije, in sicer letos 281 tisoč kWh, lani v vsem letu 188 tisoč kWh.
Povprečno polnjenje ob avtocesti traja dobrih 20 minut
Polnilnice ob avtocesti so namenjene krajšim polnjenjem. V povprečju je letos uporabnik med polnjenjem pridobil 13 kWh elektrike, kar, odvisno od avtomobila, pomeni od 50 do približno 80 kilometrov dosega. V povprečju je vsak med njimi avtomobil polnil dobrih 20 minut.
Kot kažejo spodnji grafi, sta daleč najbolj priljubljeni polnilnici na počivališču Lukovica in Ravne pri Kozini. To sta tudi dve zelo izpostavljeni polnilnici na tranzicijskih poteh prek Slovenije.
Re: Trenutno stanje javnih polnilnic
Članek o zadevi, ki je moja dnevna realnost že tri leta?
Matr je nekdo zadaj al pa nekdo drug spredaj ...
Matr je nekdo zadaj al pa nekdo drug spredaj ...
govindam ādi-puruṣaṁ tam ahaṁ bhajāmi